Jos 11 | SloChraska | STEP | Ko pa je slišal o tem Jabin, kralj v Hazorju, pošlje k Jobabu, kralju v Madonu, in h kralju v Simronu in h kralju v Aksafu

Joshua 11

11. Poglavje

1 Ko pa je slišal o tem Jabin, kralj v Hazorju, pošlje k Jobabu, kralju v Madonu, in h kralju v Simronu in h kralju v Aksafu 2 in h kraljem, ki so bili proti severu po gorovju in v nižini južno od Kinerota in po nižavah in po Dorskih višinah proti morju, 3 h Kanaancem na vzhodni in zahodni strani in k Amorejcu, Hetejcu, Ferizejcu in Jebusejcu v gorah in k Hevejcu pod goro Hermonom v deželi Micpi. 4 In ti se vzdignejo in vsa njih vojna krdela ž njimi, velika množina ljudstva kakor peska na morskem bregu, tudi silno veliko konj in voz. 5 Vsi ti kralji se zbero in pridejo ter se utabore pri vodi v Meromu, da bi se bojevali z Izraelom. 6 A Gospod reče Jozuetu: Ne bodi te strah spričo njih, zakaj jutri obsore ti jih izročim, da bodo vsi pobiti pred Izraelom; konje jim ohromi in njih vozove sežgi z ognjem. 7 In Jozue pride nagloma nadnje in ž njim vsi vojščaki k vodi Meromu, in planejo nadnje. 8 In Gospod jih je dal Izraelu v roko, in porazijo jih ter jih pode do velikega Sidona in do Misrefotmajima in do doline Micpe proti jutru; in pobijejo jih, da jim ni ostalo nikogar. 9 In Jozue jim stori, kakor mu je ukazal Gospod: ohromil jim je konje in sežgal vozove z ognjem. 10 In Jozue se povrne tisti čas in vzame Hazor in udari kralja njegovega z mečem; kajti Hazor je bil poprej glava vsem tem kraljestvom. 11 In pobijejo vse ljudi, kar jih je bilo v njem, z ostrino meča, izročivši jih prokletju; ostalo ni ničesar, kar je dihalo, in sežgal je Hazor z ognjem. 12 In vsa mesta tistih kraljev in vse njih kralje zajame Jozue in jih udari z ostrino meča, izročivši jih prokletju, kakor je zapovedal Mojzes, hlapec Gospodov. 13 Samo tistih mest, ki so stala na hribih, ni sežgal Izrael nobenega, razen Hazorja, tisto je sežgal Jozue. 14 In ves plen teh mest in živino so razdelili sinovi Izraelovi med seboj, ali vsakega človeka so udarili z ostrino meča, dokler jih niso zatrli, in pustili niso ničesar, kar je dihalo. 15 Kakor je Gospod zapovedal Mojzesu, hlapcu svojemu, tako je Mojzes zapovedal Jozuetu; in tako je storil Jozue, ničesar ni pustil nestorjenega od vsega, kar je Gospod zapovedal Mojzesu. 16 Tako se je Jozue polastil vse te dežele, gorovja in vse južne strani in vse Gosenske dežele in ravnine in nižine in Izraelovega gorovja z njegovo nižavo; 17 od Gole gore, ki se vzdiguje proti Seiru, prav do Baalgada v Libanonski dolini pod goro Hermonom; in zajame vse njih kralje in jih udari ter usmrti. 18 Dosti časa se je Jozue vojskoval z vsemi temi kralji. 19 Ni bilo mesta, ki bi se bilo v miru vdalo sinovom Izraelovim, razen Hevejskih, ki so prebivali v Gibeonu; vsa druga so zavzeli z bojem. 20 Kajti od Gospoda je bilo, da se je otrdilo njih srce za boj z Izraelom; zato da se izroče prokletju in jim ne bo milosti, ampak da bodo iztrebljeni, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 21 In Jozue je prišel tisti čas in zatrl Enakime z gorovja, iz Hebrona, iz Debirja, iz Anaba in z vsega Judovskega gorovja in z vsega Izraelskega gorovja, in izročil jih je prokletju ž njih mesti. 22 Nobenega teh Enakimov ni ostalo v deželi Izraelovih sinov, samo v Gazi, v Gatu in v Asdodu jih je preostalo nekaj. 23 Tako je zavzel Jozue vso deželo, skladno z vsem, kar je Gospod govoril Mojzesu; in Jozue jo je dal Izraelu v dediščino, vsakemu rodu njegov del. In počivala je dežela od vojne.